Taras računovodstvo

EVIDENCA DELOVNEGA ČASA PO NOVEM (ZEPDSV-A) - EDČ

Uradni list 50/2023 z dne 5.5.2023 -Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela.

ROK za uvedbo NOVE EVIDENCE DELOVENEGA ČASA = 20. 11.2023

Delodajalce na področju evidence delovnega časa od 20.11.2023 čaka nekaj sprememb, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A).

Delodajalec bo moral po novem v EDČ za posameznega delavca vpisovati:

- podatke o številu ur;

- skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa;

- opravljene ure v času nadurnega dela;

- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestila place iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila (bolniška);

- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestila place v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila (bolniška – refundacija);

- neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače;

- število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa (redkost);

- čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela;

- izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom;

- opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo);

- opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času;

- tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

Evidenc ne bo potrebno voditi elektronsko, lahko se jih vodi tudi ročno.

Delodajalec mora hraniti evidence na sedežu oziroma, če se delo opravlja drugje ali na terenu, na sami lokaciji dela.
Delodajalec bo moral pisno evidenco posredovati tudi zaposlenemu, skupaj s plačilno listo, ali na elektronski naslov delavca.



PREKRŠKI IN SANKCIJE

Novela zakona na novo opredeljuje tudi prekrške v zvezi z vodenjem evidence delovnega časa ter prekrške, povezane z
elektronsko evidenco delovnega časa. Za prekršek v zvezi z vodenjem evidence delovnega časa se šteje, če delodajalec:
• ne vodi, hrani ali posodablja evidence delovnega časa;
• v evidenci navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
• uporabi podatke iz evidence za druge namene, kot so določeni v skladu z zakonom;
• ne predloži podatkov iz evidence;
• delavca pisno ne obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa do konca plačilnega dne;
• ne hrani evidence o izrabi delovnega časa

(prekrški v zvezi z vodenjem evidenc)



(1) Z globo od 1.500 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

– ne vodi, hrani ali posodablja evidenc iz 12. člena tega zakona v skladu s 4. členom tega zakona,

– v evidencah iz 12. člena tega zakona navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (5. člen),

– uporabi podatke iz evidenc iz 12. člena tega zakona za druge namene, kot so določeni v skladu s 1. in 5. členom tega zakona,

– ne predloži podatkov iz evidenc iz 12. člena tega zakona v skladu s 14., 15., 17., 18., 19. in 21. členom tega zakona,

– delavca pisno ne obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa v skladu s četrtim odstavkom 19. člena tega zakona,

– ne hrani evidence o izrabi delovnega časa ali dokumentacije, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki v skladu s petim odstavkom 19. člena tega zakona.

(2) Z globo od 300 do 8.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 150 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 150 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Z globo od 150 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba v državnem organu ali drugi organizaciji z javnim pooblastilom, ki za potrebe tega zakona ne zagotovi dostopa ali vpogleda v podatke iz evidenc, določenih v petem odstavku 4. člena tega zakona.«.

Tatjana